#4 Zavest pri kuhanju in zakaj hrane med kuhanjem ne poskušava

#4 Zavest pri kuhanju in zakaj hrane med kuhanjem ne poskušava

Slika iz strani :http://www.keepcalm-o-matic.co.uk/p/keep-calm-have-good-karma/

Prejšnji teden nama ni uspelo spisati te objave, ampak se bova potrudila danes to dobro nadomestiti. 

V tej objavi bova skušala razložiti kaj ima zavest kuharja s hrano, s tistimi, ki to hrano jejo in zakaj midva (in ne samo midva) med kuhanjem hrane ne poskušava, kako drugače veva če je dovolj soljena, začinjena, ... ;)

Na koncu bo pa sledilo še nekaj povezav do različnih strani, kjer si lahko preberete več :)

Na najinem blogu sva že nekaj malega pisala o ayurvedi in prehranjevanju po ayurvedi. Ayurveda je starodavna indijska znanost in gre za znanost, ki se celostno ukvarja z našim zdravjem (vključujoč prehranjevanje). 

Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da prehrana vpliva na naše zdravje. Že z majhnimi eksperimenti lahko to ugotovimo tudi sami. Hrana je lahko zdravilo, lahko je pa strup in nas lahko počasi ubija (brez da bi se sploh zavedali). 

In ne samo hrana kot takšna, na nas vpliva tudi zavest kuharja, ki hrano pripravlja. Ali se vam je že zgodilo, da ste neko načeloma čisto "normalno", načeloma lahko prebavljivo kosilo, prebavljali ogromno časa in ste se slabo počutili? No, mogoče ni bila kriva sama hrana, ampak način kako je bila pripravljena. 

Namreč vse o čemer razmišljamo, naše počutje, naše obnašanje, naše delovanje, naša zavest vpliva na hrano in se preko hrane tudi prenaša. 

Torej, če smo živčni, če smo pod stresom, če v resnici nek kuhar svojega dela sploh ne opravlja z veseljem,...vse to se pozna na hrani. In vse to se prenese na ljudi, ki to hrano jejo. Nekateri so (smo) za takšne stvari bolj "občutljivi", ker nam ni vseeno, drugi pa morda teh stvari niti ne opazijo, ker jih to ne zanima in ker so tako ali tako že prevzeli zavest teh "kuharjev".

Ok, vse to se sliši zanimivo, ampak en dokaz. Zakaj je mamina hrana (vsaj v večini primerov) najboljša? Zakaj nam ti okusi zmeraj pašejo in nam niso tuji in ne vplivajo slabo na nas? Ker mame ponavadi hrano za svoje otroke, družino pripravljajo z ljubeznijo, brez sebičnih namenov,... in takšno bi moralo biti pripravljanje hrane nasploh. 

Z dobro energijo, s pozitivnimi mislimi. Vsak ima lahko slab dan, ampak tega ne sme prenašat v hrano in s tem na druge. Zavest pri kuhanju je zelo pomembna.

Druga stvar, o kateri bi še govorila danes pa je to, zakaj med kuhanjem hrane ne poskušava ? :)

Prvič zato, ker vso hrano ponujava Krišni in se to enostavno ne spodobi in bila žalitev poskusiti to hrano, preden se ponudi. O tem, zakaj, kako, ..se hrano ponuja bova pisala v eni izmed naslednjih objav :)

Ampak za vse, ki si mislijo, da jim je zato vseeno..so tudi drugi razlogi ;)

Spet gre tukaj za zavest, s tem, ko nekdo poskusi hrano doda tej hrani svojo karmo in ta se potem prenaša na druge. 

Poleg tega pa je precej neokusno jesti nekaj, kar je jedel že nekdo drug, ki ga po možnosti sploh ne poznamo in dobro vemo, da se v tem svetu žal vsi ne držijo visokih higienskih standardov in že to, je dovolj dober razlog, da takšne hrane ne jemo ali pa po svojim možnostih, čim manj. ;)

Kot tudi v prejšnji objavi o tem, zakaj ne jeva mesa, jajc,.. vas tudi tukaj ne namerava prepričevati v nekaj, želiva samo razložiti, zakaj tako počneva midva (in drugi). To želiva narediti na čimbolj enostaven način, brez preveč podatkov, da ne bo naenkrat preveč vsega :)

Mogoče se kdo sprašuje, kako potem veva, če je juha dovolj soljena, če so jedi dovolj začinjene... ??

Res je, da niso vsi ljudje na tem svetu kuharji, ampak vse se da naučiti. Počasi in vztrajno. Seveda je lažje vtakniti prst v juho ali pa, če se nam da vzamemo žlico in poskusiti, ampak neka popolnoma drugačna izkušnja pa je, če tega ne naredimo. Vedno je prisoten kanček adrenalina (sploh če kuhamo še za druge), bo dovolj slano, bo preveč slano,..? Ne gre za stresno situacijo, ampak za vznemirjenje, in na koncu dober občutek, ker smo vse naredili pravilno. Lahko se zgodi, da je kdaj česa preveč ali premalo, ampak to se dogaja redko in vedno manj. 

Hitro se osvoji koliko gre soli sem, koliko tja,..koliko prenese ta jed, ta lonec...kuhanje pa je tako še bolj zabavno in niti malo rutinsko. 

Pa še zabavno je (in nam malo laska :P), ko nas drugi pohvali "ooo a res, sploh nista poskusila in je super?" .. ;)

P.S.: verjetno bi to objavo morala spremljati še objava o sistemu karme, ki je v resnici dosti bolj kompleksen sistem od splošno znanega - če narediš nekaj slabega, se ti bo vrnilo.  Ampak o tem morda kdaj drugič :)

Upava, da sva vam to temo vsaj malo približila, tukaj pa je še nekaj povezav do strani, kjer si lahko preberete še več ;)

(v slovenščini)

O ayurvedi in prehranjevanju nasploh in tudi o zavesti kuharja :  http://www.zaduso.si/ayurvedska-medicina/

Vpliv hrane na materialno in duhovno zdravje (stran 19) :

http://de.calameo.com/read/001975149c7a54c0bb44d

(v angleščini)

Intervju o tem kako se karma prenaša preko hrane, o zavesti kuharja ,.. :

http://backtogodhead.in/the-karma-free-diet-by-visakha-devi-dasi/

O hrani brez karme, kako to doseči, kje začeti, kaj to pomeni,.. :

http://karmafreefood.blogspot.com/